Potovanje v Peru – po skrivnostnih, lepih poteh Inkov

Stvari, ki jih zaznavamo kot lepe, so lahko različne, toda lastnosti, ki jih pripisujemo lepim stvarem, so skupne vsem. Ko se nam zdi kaj lepo, je bolj živahno, ostrejših oblik in živahnejših barv, ali ne? Izstopa. Sije. Zdi se skoraj mavrično, v primerjavi z medlostjo drugih stvari, ki so manj privlačne. Oglejmo si te  čarobne kraje, ki presunejo. Barve in oblike so skoraj pretirane in ta energijska polja, ki obdajajo sleherno stvar,…

Podajte se na 18 dni potovanja po čarobnnih perujskih poteh in krajih. Vodila nas bo zanesljiva in preverjena turistična agencija iz Peruja, ki deluje že več kot 25 let. Vodič je angleško govoreči. (za skupino 4 - 10 potnikov)

Junij 2020 

OKVIRNI OPIS POTOVANJA:

AREQUIPA

Mesto Arequipa leži na nadmorski višini 2.200 m, a za Peru je to skoraj nižina. Mmesto je le uro vožnje oddaljeno od oceana. Pomembnejše naselje je nastalo tu v času Inkov, ko je Mayta Capac tod hodil s svojo vojsko in dejal: ‘’Ari quipay’’, kar pomeni, ‘’Da, ostani’’. Sredi mesta najdemo prekrasen trg s fontano in palmami, ki slovi kot nejlepši v Peruju. Na severnem delu ga zapira mogočna katedrala, ki z zasneženim vulkanom Mistijem v ozadju tvori nepozaben pogled.

DEŽELA VULKANOV

Področje okoli Arequipe je vulkansko in zelo živahno. Nad samim mestom je s svojo nezgrešljivo silhueto 5822 m visok vulkan El Misti. Zadnjo erupcijo beležijo konec 19. stoletja, med prebivalci pa obstaja večni strah, da se bo zopet zbudil. Desno od Mistija leži 5571 m visoki Pichu Pichu, levo pa s 6075 m najvišji med trojico — Chachani. Na poti proti kanjonu Colca na obzorju lahko vidimo še vulkane Ampato, Mišmi, Corpuna in Sabancavo.

SAMOSTAN SANTA CATALINA

Samostan je gotovo največja znamenitost belega mesta. Leta 1580 ga je ustanovila bogata vdova Maria de Guzmna. Takrat je bila med bogatimi španskimi družinami navada, da se je prva hči poročila, druga pa je morala v samostan. Življenje nun v samostanih se je ravnalo po strogih pravilih, hkrati pa jim je bilo dovoljeno, da so imele svoje služkinje, ki so skrbele za njihovo ugodje. Leta 1832 je samostan obiskala nadzornica Flora Tristan in stvari postavila na svoje mesto. Od leta 1970 je del samostana odprt tudi za turiste. Na dobrih dveh hektarjih se razteza mesto v mestu: ulice poimenovane po španskih mestih nas vodijo med zgradbami samostana, ki očara z nenavadnim mirom in pestrostjo pastelnih barv.

 

MUMIJA JUANITA - LEDENA NEVESTA

Leta 1995 sta se na bližnji 628 8m visoki vulkan Ampato odpravila domači gorski vodnik Miguel Zarate in ameriški gorski arheolog Johan Reinhard. Oba sta vedela, da so Inki med svojimi obredi žrtvovali ljudi, vse več dokazov pa je napeljevalo na to, da se je to dogajalo na vrhu visokih gora. Živahna dejavnost vulkanov je povzročila, da se je na vrhu Ampata razkrila 500 let stara skrivnost. Raziskovalca sta malo pred vrhom našla skoraj popolnoma ohranjeno mumificirano truplo 12-14 let stare deklice, s katero so inkovski svečeniki prepešačili dolgo pot od Cuzca do Ampata. Skromno obuti in oblečeni so se podali na vrh mogočne gore, tu so deklico svečano oblekli, jo omamili in nato darovali Apuju, bogu, ki živi v gorah, bogu, kije gora sama.

Juanitaje zaradi svoje lepote dobila ime »Ledena nevesta«, in če ne potuje po svetovnih raziskovalnih inštitutih, potem si jo je moč ogledati v muzeju v Arequipi.

 

COLCA CANYON - 3 dni trekinga

KANJON COLCA

Do kanjona Colca vodi iz Arequipe slikovita pot, ki nas prek pobočij šesttisočaka Chachani pripelje na visoko planoto narodnega rezervata Salinas y Aguada Blanca, kjer se po planjavah pasejo vitke vikunje. Pot se potem dvigne visoko v ugasel krater in še naprej na njegov rob, vse do nadmorske višine 4.900 m. Ko se na drugi strani spustimo navzdol, globoko pod seboj zagledamo mestece Chivav in reko Colca, ki nekaj kilometrov niže tvori enega najglobjih kanjonov na svetu. Reka Colca je med vulkanom Misti na eni strani in Ampatom na drugi izdolbla 3191 m globoko sotesko. V gornjem delu barvite rodovitne doline sta svoj življenski prostor našli ljudstvi Collao in Cabana, nekaj deset kilometrov niže pa svoj mir mogočni in skrivnostni kondorji. Z nekaj sreče bomo na točki Cruz del Condor (Kondorjev križ) lahko opazovali veličastne kondorje v letu.

KONDOR

Andski kondor je največji ptič letalec na svetu. Odrasel kondor tehta med 10 in 12 kg, njegov razpon kril pa dosega do tri metre in čez. Doslej največji opazovan je meril kar 320 cm. Odrasli kondorji so monogamni partnerji. Samica vsako drugo leto znese eno jajce, ki ga vali dva meseca. Mladi kondor poleti šele po šestih mesecih, svojo spolno zrelost pa doseže pri osmih letih. Kondorji so mrhovinarji. Med jadranjem lahko z velike višine opazijo razpadajoče živalsko truplo, znani pa so tudi primeri, ko so kondorji pahnili v prepad nič hudega slutečo ovco, da so tako prišli do mrhovine. Kondorji gnezdijo v previsnih pečinah. Tu čakajo, da sonce segreje strma pobočja, potem pa spretno izkoristijo vzgonski veter in na njem odjadrajo. Med andskimi Indijanci je kondor vedno predstavljal neke vrste božanstvo. Verjeli so, daje kondor tisti, ki vsak dan znova na nebo prinese sonce.

 

PUNO – 2 dni

TITICACA

Sredi Altiplana, nekje na sredini med Perujem in Bolivijo leži na nadmorski višini 3.800 m Titikaka, ki velja za najvišje ležeče plovno jezero na svetu. S svojo površino 8.300 kvadranih km je veliko za dve petini Slovenije. Med domačini je dolgo veljalo izročilo, da je jezero brez dna, v 70-ih pa so s sodobnimi meritvami ugotovili, da jezero sicer ima dno in daje njegova največja globina zavidljivih 467 metrov. Zaradi temnih oblakov, ki obdajajo bližnje gore in zaradi močnega slepečega sonca na Altiplanu je ob jezeru Titikaka nenavadna, skrivnostna svetloba. Po inkovski legendi naj bi se iz globin jezera po neki hudi poplavi dvignil bog Virakoča in ustvaril svet. Ustvaril je Sonce in Luno potem pa odšel v Tihuanaco in iz gline in kamna ustvaril prvi par ljudi, Manco Capaca in Mamo Ocllo, ustanovitelja inkovskega imperija. Ta inkovska Adam in Eva sta s svojimi potomci poselila svet. Inki tudi verjamejo, da se duše umrlih Inkov po smrti vračajo v globino jezera. Podobna verovanja so imele tudi že različne predinkovske kulture.

TAQUILE

Taquile in bližnji otok Amantani sta nekoč pripadala inkovskemu imperiju. Taquile so v času kolonizacije Spanci uporabljali za oddih, neke vrste haciendo, v času neodvisnosti pa je perujska država imela na otoku zapore. V tradicionalna oblačila odeti otočani so uspeli tudi danes obdržati moč nad upravljanjem otoka. Na otoku ne dovolijo graditi hotelov, restavracij in trgovin. Če želite prespati, vas z veseljem vzamejo pod streho in vam kaj okusnega skuhajo. Danes na otoku dolgem cca. 6 km in širokem okoli 2 km, živi nekaj manj kot 2.000 domačinov. Preživljajo se s kmetijstvom in turizmom ter prodajo pletenin, ki jih pletejo izključno moški.

PLAVAJOČI OTOKI UROŠ

Ob obalah jezera so pred stoletji živeli indijanci plemena Uroš, ki so jih ostala plemena rada ogrožala in ropala. V iskanju varnosti so se zatekli na samo gladino jezera. Tu so iz »totore«, trstičja, ki raste v plitvinah jezera, začeli sestavljati plavajoče ploščadi. Ko je bila ploščad dovolj debela in močna, da je lahko nosila nekaj ljudi, so se z njo odmaknili od obale jezera, poiskali miren del, kjer so se usidrali v jezersko dno in tu v miru lovili znamenite mavrične jezerske postrvi. Trstje totora igra v življenju jezerskih prebivalcev pomembno vlogo. Iz trstja razen otokov gradijo preproste hiške in čolne. In če je ulov rib slab, lahko totoro uporabijo tudi za prehrano. Danes nevarnosti sovražnih plemen ni več in po nekaterih razlagah je tudi pleme Uroš že pred desetletji izumrlo. Kljub temu je v plitvinah jezera blizu mesta Puno še sedaj naseljenih okoli 40 plavajočih otokov, kjer živijo domačini. Pred nekaj leti so na enem od otokov postavili celo šolo.

CUSCO

Hrti, bog Sonca je na Zemljo poslal svoja otroka Manca Capaca in mamo Occlo. Kjerkoli sta počivala, sta v zemljo zapičila zlato palico. In tam kjer je segla najgloblje, naj bi postavili glavno mesto Sončevega cesarstva. Tako je bila izbrana 3400 m visoko v Andih ležeča rodovitna dolina. Tu so postavili mesto Cuzco ali kot so ga imenovali Inki - popek sveta.

Inki so tu postavili svoje najlepše in najpomembnejše palače, od tod so vladali Sinovi Sonca. Ko so leta 1533 Španci zasedli mesto, so večino svetišč in palač izropali in porušili, popolnemu uničenju mesta pa so se odpovedali. Na temeljih inkovskih palač so postavili cerkve in samostane. Arhitekturna značilnost Cuzca so postale španske kolonialne zgradbe, z razpoznavnimi indijanskimi stilnimi elementi.

Čeprav je Lima že pred pol tisočletja prevzela vlogo glavnega mesta, pa Cuzco ostaja zgodovinska in kulturna prestolnica dežele.

KATERDRALA IN LA COMPANIA

V dnu kotline in v srcu mesta Cuzca leži osrednji trg Plaza de Armas. Tu so Španci na temeljih palače osmega Inke, Viracoche, postavili mogočno katedralo. Z gradnjo so pričeli leta 1550, zaradi mnogih potresov pa se je gradnja zavlekla za skoraj 100 let. Katedrala je bila posvečena leta 1654, oba 33 m visoka zvonika pa so dokončali pet let pozneje.

Leta 1571 so v mesto prišli jezuiti, ki so želeli zgraditi lepšo cerkev. Njihova leta 1668 dokončana cerkev La Compania de Jesus, z izredno bogato notranjo opremo, velja za najlepšo cerkev v Cuzcu, verjetno pa tudi v celotnem Peruju.

CORICANCHA IN SAMOSTAN SANTO DOMINGO

Okoli leta 1400 so Inki zgradili Tempelj Sonca oz. Coricancho, ki je predstavljal osrednji inkovski tempelj, center sveta in vesolja. Tu so vsako leto 24. junija ob času zimskega solsticija pripravili veliko slavje. V niše templjev so postavili v bogato vezana oblačila odete mumije svojih umrlih Sončnih bogov, na vrt pa zlate kipe bojevnikov, živali in rastlin. Po zasedbi mesta in kraljestva so Španci brez sramu na temeljih Svetišča Sonca postavili cerkev in samostan svetega Dominika. Danes tempelj in samostan predstavljata zanimivo mešanico inkovske arhitekture in španskega kolonialnega sloga.

SACSAYHUAMÁN

Dva kilometra zunaj središča mesta leži ena najbolj osupljivih gradbenih mojstrovin Inkov, trdnjava Sacsayhuaman. Med leti 1440 in 1532 so Inki postavili tri vzporedne terasaste cikcakaste zidove. Posamezni kamniti bloki so visoki po pet metrov in so sestavljeni do 18 metrov visoko, najtežji bloki tehtajo do 100 ton. Po nekaterih tolmačenjih je bil Cuzco zgrajen v obliki pume, cikcakasti zidovi trdnjave pa so predstavljali pumine zobe. Na tem mestu so Inki leta 1536 bojevali eno zadnjih bitk proti Špancem. Danes je ohranjenega le okoli petina celotnega nekdanjega kompleksa.

 

INTI RAYMI

Inti Raymi (praznovanje boga sonca), je največji in najpomembnejši festival v Peruju in drugi najpomembnejši festival v Južni Ameriki - takoj za karnevalom v Riu De Janeiru. Do 2.000 nastopajočih, oblečenih v inkovska oblačila, v posebnem ambientu nekdanje inkovske trdnjave Sacsayhuaman, prikazuje vse starodavne običaje. Prisotni imajo občutek, kot bi se prestavili nazaj v čas slovitega inkovskega imperija.

Po inkovski mitologiji pomeni Inti - inkovski bog sonca. V inkovskem jeziku pa Inti pomeni sonce, Raymi pa praznovanje, od tu tudi ime - praznovanje sonca. Pachatutec - prvi Inka, je ustvaril Inti Raymi z namenom praznovanja zimskega solisticija oz. enakonočja, ki je zaznamoval prvi dan novega leta v inkovskem koledarju. Enakonočje se sicer zgodi 21. junija, vendar po inkovskem verovanju sonce ostane na istem mestu do 24. junija, ko se končno dvigne. Zato vsako leto 24. junija v mestu Cuzco - nekdanji prestolnici inkovskega imperija, priredijo veliko slavje in praznovanje namenjeno soncu. Sonce je bilo za Inke verjetno najbolj pomemben vir življenja, saj je zagotavljalo svetlobo in toploto. Intija so častili kot "darovalca življenj", predvsem kmetje, ki so se soncu zahvaljevali za dobre letine. Festival Inti Raymi vsako leto v Cuzco privabi precej popotnikov (glavno dogajanje je pri ostankih inkovske trdnjave Sacsayhuaman v lepem okolju), ki želijo biti del te neverjetne zgodbe o soncu.

 

VALLE SAGRADO - SVETA DOLINA

Samo 35 km od Cuzca in 600 m nižje, leži ena najbolj rodovitnih perujskih dolin, Valle Sagrado oziroma Sveta dolina. Po sredini doline živahno teče reka Vilcanota, ki malo niže dobi novo ime, Urubamba. Do kraja Ollantavtambo se na obe strani reke raztezajo polja polna koruze, krompirja, koke, kvinoje (inkovskega riža). Inki so to rodovitno dolino zelo cenili in tudi že pridno izkoriščali za gojenje kmetijskih pridelkov. Za Ollantavtambom se dolina zapre in tu ostane prostor samo še za divjo reko in železnico, ki si utirata pot proti Macchu Picchuju.

 

SALCANTAY - 5 dni trekinga

Slavni Salcantay treking je revija National Geographic Adventure razglasila za enega od 25 najboljših trekingov na svetu. Treking povezuje mesto Mollepata z Macchu Picchujem, sledi pa starodavni in odmaknjeni pešpoti, kjer zasneženi vrhovi sijejo med bujnim zelenjem tropskega deževnega gozda. Gora Salcantay je visoka 6.271 m in njen ledeno snežen vrh Indijanci častijo že tisočletja. V »kečua« jeziku Salcantay pomeni »Divja Gora«. Salcantay treking je alternativa trekingu Inca Trailu in je namenjem popotnikom, ki želijo več privatnosti in avtentičnosti. Na trekingu se dvignete do višine 4.600 m, zaključite pa ga v Aguas Calientes (Vroči vrelci), ki služi za izhodišče za obisk Macchu Picchuja

 

MACHU PICCHU

V začetku 20. stoletja je na ameriški univerzi Yale deloval Hiram Bingham, docent za latinskoameriško zgodovino. Med prebiranjem španskih arhivov je naletel na zapise španskega kronista Garcilassa de la Vege o Vilcabambi, zadnjem zatočišču Inkov.

Bingham se je odpravil v Peru. Sledil je toku reke Urubamba in v majhni dolini sredi strmih gora naletel na Melchorja Artega. Ta je vedel, da se v težko dostopnih hribih nad reko skrivajo ruševine inkovskega mesta. 24. julija 1911 je kmet, s svojim malim sinom Pablitom odpeljal Binghamapo strmih pobočjih proti sedlu pod goro, ki so jo domačini imenovali Machu Picchu, oziroma »Stari vrh«.

V sedlu med starim vrhom in nasprotno goro Huavana Picchu oziroma »Mladi vrh« je Bingham zagledal neverjeten prizor – z grmovjem preraščeno in deloma porušeno mesto, grajeno v skladnih terasah in postavljeno na osupljivo lepem mestu. Ameriški raziskovalec je takoj vedel, da ne gre za Vilcabambo, vedel pa je tudi, da pred njim verjetno leži eno največjih arheoloških odkritij sploh.

Po poznejših raziskavah arheologov je bilo ugotovljeno, da je bilo mesto zgrajeno okoli leta 1450, ter da ni bilo najbrž nikoli dokončano. Mnoge zgradbe stojijo na obstoječih kamnih in so le nekakšen podaljšek naravnih danosti. Kvalitetna gradnja priča, da gre za zares pomembne zgradbe, namenjene le najbolj posvečenim Inkom.

Machu Picchu leži v sedlu med dvema gorama na nadmorski višini 2300 - 2400 metrov. S treh strani obdajajo mesto 500 metrov strme stene, ki padajo proti reki Urubambi, ki v obliki črke U obkroža mesto.

 

Nad najvišjo točko mesta izstopa iz svetlega granita izklesan kamen nenavadnih oblik, imenovan Intihuatana, oziroma »Kamen za privez Sonca«, verjetno najbolj sveti kamen celotnega inkovskega imperija.

 

LIMA- glavno mesto

Do prihoda Špancev je ob reki Rimac ležala nepomembna vas, visoko v Andih pa se je skrival Cuzco, glavno mesto inkovskega kraljestva. Španci, kot pomorski narod, so želeli prestolnico ob morju in 6. januarja 1535, na dan svetih treh kraljev je zavojevalec Francisco Pizarro postavil zasnovo za mesto, ki gaje imenoval La Cuidad de los Reyes, oziroma mesto kraljev. Kasneje je iz imena reke Rimac nastala popačenka Lima. V letih, ki so sledila, je okoli osrednjega mestnega trga Plaza de Armas zraslo mesto, ki je bilo dolga leta največje in najpomembnejše mesto španskega kolonialnega kraljestva.

Današnja Lima je že zdavnaj prerasla okvire tedanjega Mesta krajev. Lima danes šteje skoraj 9 milijonov prebivalcev in zgodovinski del mesta, kije od leta 1991 tudi pod zaščito UNESCA, je sedaj le del te velike prestolnice. Poslovni del seje preselil v sodobne četrti, kot so Miraflores in San Isidrilo, nekoč sosednje mesto Callao pa seje združilo skupaj z Limo.

 

NAZCA - PUŠČAVSKE RISBE

Sredi ene najbolj suhih puščav na svetu se je že pred 2.500 leti naselilo ljudstvo Nazca, ki se je preživljalo z lovom, ribolovom in nabiranjem školjk v dokaj oddaljenem morju. Poznali so umetnost tkanja in izdelovanja izredno prefinjene keramike. Svoj pečat je ljudstvo Nazca pustilo tudi z liki in črtami, ki jih je vrisalo v površje puščave in ki še vedno burijo domišljijo ter zastavljajo mnoga vprašanja. Nazca se je v zadnjem desetletju iz zanikrne vasi spremenila v pravo malo mesto, ki živi s puščavskimi liki in turisti iz celega sveta, ki si prihajajo ogledati največjo uganko na svetu.

In še mnogo več…

 

Cena:

Povprašajte za informacijo.

Kje lahko dobite več informacij?

Pišite mi na naslov mateja.hren@siol.net , ali me pokličite po telefonu, na številko: 031 379 926.

​​​

P.S.

- primerno za ljudi z dobro fizično kondicijo za daljšo hojo

Koncert Boštjana Gombača in Janeza Dovča v skriti kraški jami 2018

Vas zanima, kako smo uživali na zadnjem potovanju v Peru?

KLIKNITE TUKAJ....

Koncert Boštjana Gombača in Janeza Dovča v skriti kraški jami - december 2018

TORMA,                    

Ledarska ulica 1, 1000 Ljubljana

E-mail: info@torma-events.com                                  

Tel.:    +386 (0)41 284 588                                                                                                         

 

*Vse fotografije na spletni strani so simbolične

                                                                                                               

  • Screenshot 2019-09-09 13.55.30
  • LinkedIn Social Icon
  • Facebook Social Icon
  • Instagram Social Icon

© 2019 by Weby